STATUT

Na podlagi 13. člena Zakona o društvih (Ur. 1. RS, štev. 6112006 z dne 13.6.2006 in
Ur. L. RS štev. 5812009 z dne) in skladno s veljavnim Statutom je
Ribiška Družina Laško na zboru članov dne 14. 11. 2010 sprejela spremenjen in dopolnjen

STATUT
RIBIŠKE DRUŽINE LAŠKO

1. SPLOŠNE DOLOČBE, IME IN SEDEŽ

1. člen
Ribiška Družina Laško(v nadaljevanju: družina) je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje fizičnih oseb,
ki deluje na podlagi Zakona o društvih in Zakona o sladkovodnem ribištvu.

Namen delovanja družine ni pridobivanje dobička. Presežek prihodkov nad odhodki od ribiškega upravljanja in
drugih prihodkov bo namenila za uresničevanje svojega namena in ciljev.

2. člen
Ime družine je: Ribiška družina Laško.
Sedež in točen naslov družine je: Trubarjeva ulica 3, Laško

3. člen
Družina ima svoj žig in prapor. Žig je okroglo oblike, velikost premera 35mm. V sredini je odtisnjen znak
Ribiške zveze Slovenije Ribiški
znak je na modri podlagi s simbolom Triglava, ribe in kratice RZS. V koncentričnem krogu nad znakom je napis:
RIBIŠKA DRUŽINA, pod znakom pa Laško. Odtis žiga je v modri barvi.

Prapor ima na prvi strani: V SREDINI ZNAK S SIMBOLOM Triglava, ribe in kratice RZS, nad znakom napis
Ribiška družina, pod znakom Laško. Na levi strani znaka je letnica 1955, na desni strani znaka pa je letnica 1975.
Na drugi strani je: znak okrogle oblike z ribičem in ulovljeno ribo, okrog znaka je oljčna vejica, prav tako je v
vseh štirih kotih prapora lipova vejica in oljčna vejica .Prapor je na obeh straneh modre barve z rumenim robom.

4. člen
Družina je pravna oseba zasebnega prava in vpisana v register društev. Družino zastopa njen predsednik.

5. člen
Delovanje družine in njenih organov je javno. Zaradi doseganja skupnih ciljev, usklajevanja ribiške politike,
enotne organiziranosti in drugih ciljev se družina povezuje z drugimi društvi s področja sladkovodnega
ribištva in varstva okolja.

6. člen
Družina lahko pridobi in ima nepremično premoženje ter druga sredstva za uresničevanje svojih ciljev in nalog.

II. NAMEN IN CILJI DELOVANJA

7. člen
Namen družine je prostovoljno združevanje občanov zaradi:
• upravljanja laškega ribiškega okoliša,
• varovanja porečja Savinje ter vodnih in obvodnih sistemov kot dela naravnega okolja in
• izvajanja ribolova in ribogojstva.

Družina ima naslednje cilje:
• biti in ostati koncesionar v laškem ribiškem okolišu,

• obdržati celovitost ribiškega okoliša,
• prizadevanje za strokovno raven dela,
• organiziranje športnega in turističnega ribolova vključno s tekmovanji,
• sodelovanje pri oblikovanju razvoja sladkovodnega ribištva v Sloveniji,
• vzpodbujanje članov za stalno strokovno izpopolnjevanje,
• sodelovanje z domačimi in tujimi organizacijami in institucijami ter
posamezniki, ki se strokovno ali znanstveno ukvarjajo s sladkovodnim
ribolovom in varovanjem okolja,
• sodelovanje z drugimi ribiškimi družinami, območno ribiško organizacijo
in RZS.

8. člen
Namen in cilje uresničuje družina z izvajanjem naslednjih nalog:

• upravljanjem ribiškega okoliša v skladu s koncesijsko pogodbo ter ribiško
gojitvenimi načrti in programi upravljanja,
• izdelavo mnenj k osnutkom načrta ribiškega upravljanja v ribiškem območju in
k osnutku ribiško gojitvenega načrta za ribiški okoliš,
• izdelavo letnega programa ribiškega upravljanja,
• poribljavanjem z ribami iz sonaravne gojitve in iz ribogojnic,
• izvajanjem elektroribolova za sonaravno gojitev v skladu s potrjenim
letnim programom in intervencijskih odlovov rib ter odlovov za potrebe
znanstvenoraziskovalnega dela,
• izvajanjem aktivnosti za ohranjanje ugodnega stanja rib,
• upravljanjem ribogojnih objektov,
• organiziranjem čuvajske službe zaradi spremljanja stanja na vodah,
ugotavljanja onesnaženosti okolja in preprečevanja krivolova,
• določanjem pogojev za izvajanje ribolovne pravice članom družine,
članom drugih družin in ribiških organizacij ter domačim in tujim turistom,
izvajanjem predpisanih ukrepov v primeru pogina rib,
• zbiranjem podatkov ter vodenjem predpisanih evidenc o izvajanju ribiškega
upravljanja in izdelovanjem predpisanih poročil za ribiški kataster,
• organiziranjem strokovnega usposabljanje članov,
• zaposlovanjem strokovnih delavcev za delo na področju ribogojstva, društvene
dejavnosti in za druga dela pri upravljanju ribiškega okoliša,
• organiziranjem ribiških tekmovanj, družabnih srečanj in drugih društvenih
prireditev,
• sodelovanjem z inšpekcijskimi organi, predstavniki lokalne skupnosti, podjetji
in z drugimi organizacijami pri razvoju sladkovodnega ribištva ter varstvu
voda laškega ribiškega okoliša,
• podeljevanjem družinskih priznanj in predlaganjem članov za različna druga
priznanja.

9. člen
Družina poleg upravljanja z vodnim življem opravlja tudi naslednjo dopolnilno pridobitno dejavnost:
• prodaja ribolovnih dovolilnic,
• prodaja rib,
• prodaja pijače in hrane v društvenih prostorih in na prireditvah za člane
društva,
• prirejanje javnih prireditev v skladu s pogoji, ki jih določa zakon,
• organiziranje in izvedba tekem v kastingu ali v sladkovodnem športnem
ribolovu,
• z oddajanjem v najem svojih prostorov in tekmovalnih tras,
• sladkovodno ribogojstvo zaradi poribljavanja vod,
• izvajanje preventivnih, intervencijskih in gojitvenih odlovov vodnih
organizmov za eksterne naročnike,
• reklamiranje in propagiranje dejavnosti sponzorjev in donatorjev,
• izdelava raznih strokovnih mnenj, analiz in projektov s področja sladkovodnega
ribištva ter varstva voda in okolja in
• druge dejavnosti s področja sladkovodnega ribištva in varstva voda in okolja.
Vse pridobitne dejavnosti družina izvaja v skladu z materialnimi predpisi s posameznega področja.

III. ČLANSTVO
10. člen
Član družine je lahko vsak državljan Republike Slovenije ali državljan držav Evropske unije ter tujec, ki
se ljubiteljsko ukvarja s športnim ribolovom, z varovanjem voda in okolja, ob enakih pogojih in na enak
način, ki je določen v tem statutu. Članstvo v družini je prostovoljno.

Družina ima:
• polnoletne člane,
• mladoletne člane,
• častne člane in
• zaslužne člane.

11. člen
Polnoletna oseba, ki se prvič včlani v družino, ima status pripravnika, ki traja eno leto.
Pripravnik mora izvršiti naloge po programu in opraviti izpit za ribiča pri Ribiški zvezi Slovenije.
Iz upravičenih razlogov se pripravniku lahko pripravništvo podaljša za eno leto.
Dokler član ne opravi ribiškega izpita, ne more samostojno loviti rib. V času pripravništva lahko ribiški
pripravnik izvaja ribolov le v spremstvu mentorja, ki mu ga določi družina ali drugega člana te družine,
ki ima opravljen ribiški izpit. Član, ki prestopa iz mladoletnega članstva v rednega, sme uveljavljati
že opravljeno pripravniško dobo, če je bil v družini včlanjen neprekinjeno vsaj tri leta.

12. člen
Polnoletni člani imajo naslednje pravice in dolžnosti:
a) pravice:
• da volijo in so voljeni,
• da sodelujejo pri delu in odločajo v organih družine,
• da se udeležujejo srečanj, prireditev in tekmovanj, ki jih organizira družina,
• da sodelujejo pri izdelavi programa dela družine in so seznanjeni z upravljanjem ribiškega okoliša ter
finančnim in materialnim poslovanjem,
• da lovijo ribe pod pogoji, ki jih določa zakon, drugi predpisi in ribiško gojitveni načrti,
• da nosijo ribiški znak in ribiška priznanja,
• da imajo pri zaposlovanju v družini ob enakih pogojih prednost,

b)dolžnosti:
• da spoštujejo statut, druge akte in sklepe organov družine,
• da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog družine,
• da redno plačujejo članarino, h kateri sodi tudi nadomestilo za neopravljeno delo iz prejšnje alinee,
• da opravijo izpit za športnega ribiča,
• da izvajajo ribolovno pravico skladno z zakonom in z določili družine,
• da se izobražujejo in usposabljajo s področja sladkovodnega ribištva in varstva okolja,
• da dajejo družini osebne podatke skladno z njenimi akti in akti RZS,
• da prenašajo ribiške izkušnje in znanje na mlajše člane družine,
• da varujejo ugled družine.

Neizvajanje ali površno izvajanje članskih dolžnosti predstavlja kršitev, zaradi katere je član disciplinsko
in odškodninsko odgovoren družini. .

13. člen
Kandidat za člana zaprosi za članstvo s pisno vlogo za sprejem v članstvo, v kateri navede
identifikacijske podatke (ime, priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega bivališča, davčno številko,
podatke o dosedanjem članstvu in datum morebitno opravljenega ribiškega izpita, dosegljivost preko
telefona ali drugih elektronskih medijev) ter podpiše izjavo o vrsti osebnih podatkov, namenu obdelave
in organizacijah, katerim sme družina posredovati njegove podatke.

14. člen
O sprejemu v članstvo odloča upravni odbor družine.
Članstvo se lahko odkloni tisti osebi, ki se v družino želi včlaniti zaradi izmikanja disciplinskemu
postopku v drugi družini.
O odklonitvi je kandidata potrebno pisno obvestiti v roku 30 dni od obravnave njegove pristopne vloge z
navedbo bistvenih razlogov.
Zoper zavrnitev se lahko kandidat pritoži v 30 dneh od prejema obvestila na zbor članov družine. Enako
pritožbo lahko kandidat vloži, če ne dobi obvestila v treh mesecih od obravnave njegove pristopne vloge
na upravni odbor.

15. člen
Mladoletni član je oseba do dopolnjenega 18. leta. Mladoletni član ima enake pravice in dolžnosti, kot
polnoletni član, ne more pa odločati in biti izvoljen v organe družine.
Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti, podpiše pristopno
izjavo njen zakoniti zastopnik, do dopolnjenega 15. leta starosti, pa zakoniti zastopnik poda pisno
soglasje.
Mladoletni član sme ribolovne pravice izvajati samo v spremstvu mentorja ali člana družine z
opravljenim ribiškim izpitom. Po dopolnitvi 15 let starosti sme mladoletni član opraviti ribiški izpit, če je
pred tem bil najmanj tri leta nepretrgoma član družine.
Vključevanje mladoletnih članov, njihovo organizacijo, dejavnost, naloge in pravice ureja poseben
pravilnik.

16. člen
Častni član je lahko oseba, ki mu je tak status na predlog upravnega odbora podelil zbor članov družine
zaradi zaslug za razvoj in uspešno delo družine na področju sladkovodnega ribištva ali društvene
dejavnosti. V sklepu o častnem članstvu se določijo ribolovne in druge pravice častnega člana. Častni
član, ki ni član društva, lahko sodeluje in razpravlja na sejah organov družine, nima pa pravice
glasovanja.

17. člen
Zaslužni član je lahko oseba, ki mu je tak status na predlog upravnega odbora podelil zbor članov
družine zaradi zaslug na področju ribiškega upravljanja, ker mu njegovo zdravstveno stanje ali starost
ne dopuščata, da bi opravljal predpisane delovne obveznosti. V sklepu o zaslužnem članstvu se določijo
ribolovne in druge pravice zaslužnega člana. Zaslužni član, ki ni član društva, lahko sodeluje in
razpravlja na sejah organov družine, nima pa pravice glasovanja.

18. člen
Družina ima lahko tudi sponzorje in donatorje. Sponzorji in donatorji so lahko fizične ali pravne osebe, ki
družini materialno, moralno ali kako drugače pomagajo. Sponzorji in donatorji lahko sodelujejo in

razpravljajo na sejah zbora članov, nimajo pa pravice glasovanja.

19. člen
Članstvo v družini preneha:
• s prostovoljnim izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo,
• s smrtjo,
• s prenehanjem družine.

Član prostovoljno izstopi iz družine, če upravnemu odboru posreduje pisno izjavo o izstopu.
Člana črta iz članstva upravni odbor, če kljub pisnemu opozorilu ne poravna članskih obveznosti v roku,
ki ga določi upravni odbor.
O izključitvi člana iz družine odloča disciplinsko sodišče. Sklep o izključitvi mora biti v skladu s tem
statutom in z disciplinskim pravilnikom. .

IV. UPRAVLJANJE DRUŽINE
20. člen
Organi družine so:
• zbor članov,
• predsednik družine,
• upravni odbor,
• nadzorni odbor,
• disciplinski tožilec in
• disciplinsko sodišče.

Mandatna doba organov družine je 5 let. Člani organov so lahko izvoljeni večkrat, razen predsednika.
Vsi organi družine in njihovi funkcionarji so za svoje delo in delo organov, ki jih vodijo, odgovorni zboru
članov.
V primeru prenehanja članstva, odstopa, smrti ali razrešitve člana upravni odbor sprejme ugotovitveni
sklep o prenehanju mandata in začne postopek za nadomestne volitve.
Upravni odbor mora pred potekom mandata organom družine imenovati kandidacijsko komisijo in
razpisati kandidacijski postopek, ki mora biti zaključen najmanj 15 dni pred zborom članov. Kandidacijski
postopek ureja poseben pravilnik.

21. člen
Volitve kandidatov za člane organov izvede zbor članov in so javne. Podrobnejše določbe o načinu in
postopku volitev so določene v poslovniku o delu zbora članov.

Zbor članov
22. člen
Zbor članov je najvišji organ družine, ki ga sestavljajo vsi člani.
Zbor članov je lahko reden ali izreden. Redne seje zbora članov sklicuje upravni odbor enkrat letno,
najkasneje v 90-tih dneh po izteku koledarskega leta.
Izredni zbor članov skliče upravni odbor po lastni presoji, na zahtevo nadzornega odbora ali na pobudo
1/5 članov družine. Zahteva oziroma pobuda za sklic izredne seje mora biti pisna in obrazložena, če jo
vložijo člani pa od vseh podpisana. Upravni odbor mora sklicati izredni zbor članov najkasneje v 30
dneh po vložitvi zahteve oziroma pobude. Če tega ne stori upravni odbor, ga skliče predlagatelj sam.
Izredni zbor članov sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklican.
Zbor članov do izvolitve tričlanskega delovnega predsedstva vodi predsednik družine oziroma
predstavnik sklicatelja.
Zbor članov se lahko skliče tudi v več delih.
Podrobnejša določila o delu zbora članov so lahko predpisana v Poslovniku o delu zbora članov. Za
redni in izredni zbor članov veljajo enaka pravila o vabljenju, sklepčnosti, delovnem predsedstvu,
glasovanju, verificiranju sklepov in možnosti sklica v več delih.

23. člen
O sklicu zbora članov morajo biti člani obveščeni skupaj z dnevnim redom najkasneje deset dni pred
sejo zbora. Gradivo s predlogi sklepov jim mora biti v tem času dostopno vsaj na sedežu družine
oziroma na spletnih straneh družine.
Pisen predlog za dopolnitev dnevnega reda in razpravo na zboru članov mora biti posredovan
upravnemu odboru najmanj 5 dni pred sklicem zbora članov.
Zbor članov je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov s pravico odločanja. Če zbor ni sklepčen
se zasedanje odloži za 30 minut, nato pa veljavno odloča, če je navzočih najmanj 20 članov družine s
pravico odločanja.
Zbor članov sprejema sklepe z večino navzočih članov s pravico odločanja, statut in spremembe statuta
pa z dvotretjinsko večino navzočih članov s pravico odločanja. Glasovanje je javno.
O delu zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in dva overitelja.

24. člen
Naloge in pristojnosti zbora članov so:
• sklepa o dnevnem redu,
• sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge splošne akte družine,
• sprejema program dela in finančni načrt družine,
• sprejema letno finančno poročilo in letno poročilo o delovanju družine,
• voli in razrešuje predsednika in člane upravnega odbora, člane nadzornega odbora, disciplinskega tožilca
in njegovega namestnika ter člane disciplinske komisije,
• sprejema pobude za spremembe in dopolnitve statuta in ribiško gojitvenih načrtov,
• na predlog upravnega odbora odloča o vključevanju, povezovanju in sodelovanju z drugimi organizacijami,
• podeljuje status častnega oziroma zaslužnega člana,
• sprejema načrte investicij,
• odloča o pritožbah zoper sklepe organov družine, razen o sklepih disciplinske komisije,
• odloča o prošnjah članov za odpustitev ali omilitev pravnomočno izrečene kazni,
• odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
• sklepa o prenehanju družine,

• odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi ali člani družine v skladu z namenom in cilji
delovanja družine.

Predsednik družine
25. člen
Predsednik družine zastopa in predstavlja družino ter vodi delo družine med sejami upravnega odbora
po programu in sklepih sprejetih na zboru članov in upravnem odboru. Je predsednik upravnega odbora
in odredbodajalec za finančno in materialno poslovanje. Pooblaščen je za podpis aktov in sklepov, ki jih
je sprejel zbor članov ali upravni odbor.

Predsednik družine je odgovoren za delovanje in zakonito poslovanje družine v skladu s tem statutom in
veljavnim pravnim redom. Za svoje delo je odgovoren zboru članov, za društveno dejavnost upravnemu
odboru, za izvajanje ribiško-gojitvenega načrta in letnega programa ribiškega upravljanja pa tudi
pristojnim državnim organom.

Predsednik družine je dolžan zadržati sklep kateregakoli organa družine, če meni, da je v nasprotju z
zakonodajo oz. v nasprotju z akti družine. O zadržanju sklepa obvesti v roku osmih dni organ, ki ga je
sprejel ter predsednika nadzornega odbora.

V primeru odstopa ali nastopa okoliščin (bolezen, smrt), ki jih ni bilo mogoče predvideti, predsednika
nadomešča in njegove naloge opravlja podpredsednik. Predsednik je lahko imenovan za zaporedna dva
mandata.

Upravni odbor
26. člen
Upravni odbor je izvršilni organ zbora članov in opravlja organizacijska, pravna, ihtiološka, tehnična in
administrativna dela, kadrovanje ter vodi družino med dvema zasedanjema zbora članov po programu
in sklepih, sprejetih na zboru članov.
Upravni odbor šteje 9 članov. Poleg predsednika družine ga sestavljajo; podpredsednik, tajnik,
gospodar, vodja čuvajske komisije, vodja tekmovalne komisije, vodja komisije za varstvo narave, voda
in odškodnine in dva člana, katera voli zbor članov na predlog predsednika družine .. Obrazložen
predlog kandidatov za člane upravnega odbora mora odražati zadolžitve za izvajanje vseh javnih in
društvenih nalog, ki jih ima družina v skladu z zakonom in koncesijsko pogodbo. Člani upravnega
odbora so za svoje delo odgovorni predsedniku, kolektivno pa je upravni odbor odgovoren zboru
članov.
Upravni odbor se sestaja po potrebi, vendar najmanj štirikrat na leto.

27. člen
Naloge upravnega odbora so:
• sklic zbora članov in priprava delovnih gradiv,
• skrb za uresničevanje sprejetih planov dela in finančnih načrtov družine,
• imenovanje stalnih in občasnih delovnih teles ter odgovornih posameznikov,
• priprava predloga statuta družine in njegovih sprememb ter dopolnitev,
• sprejemanje splošnih aktov družine,
• priprava predlogov letnega plana dela in finančnega načrta družine,
• priprava letnih poročil o delu in finančnem poslovanju družine,
• priprava mnenja k osnutku načrta upravljanja v ribiškem območju in mnenja k osnutku ribiško- gojitvenega
načrta v ribiškem okolišu,
• izdelava letnega programa ribiškega upravljanja,
• skrb za administrativno, tehnično, finančno in materialno poslovanje družine ter odločanje o
volonterskem ali profesionalnem načinu opravljanju teh poslov,
• vzpostavitev in vodenje predpisanih evidenc o ribiškem upravljanju in posredovanje podatkov ribiškemu
katastru,
• sklepanje pogodb za izvajanje ribiškega upravljanja in opravljanje drugih društvenih nalog,
• skrb za izvajanje gojitveno – čuvajske službe,
• predlaganje imenovanja ribiških čuvajev,
• nezgodno zavarovanje imenovanih ribiških čuvajev,
• odločanje o višini letne članarine in ceni ribolovnih dovolilnic,

• upravljanje z materialnim in nematerialnim premoženjem družine,
• odločanje o odškodninskih zadevah,
• odločanje o pritožbah zoper sklepe disciplinske komisije,
• vodenje evidence članstva in drugih podatkov,
• imenovanje delegatov za seje organov zvez, v katere je družina vključena,
• odločanje o sprejemu novih članov,
• opravljanje drugih nalog iz splošnih aktov družine in sklepov zbora članov.

28. člen
Upravni odbor dela na rednih, izrednih in korespondenčnih sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik
družine, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik upravnega odbora oziroma član upravnega odbora, ki
ga pisno pooblasti predsednik.
Upravni odbor je sklepčen, če je prisotna več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino
navzočih članov. Kadar za predlog sklepa glasuje enako število članov, je sprejet sklep, za katerega
glasuje predsednik.
Upravni odbor lahko za organizacijo ali izvedbo posameznih nalog imenuje stalna ali občasna delovna
telesa (komisije, odbore, sekcije ipd.). V sklepu o imenovanju določi njihove naloge, število članov,
vodjo in pristojnosti ter roke, v katerih je potrebno naloge opraviti oziroma poročati o njihovem izvajanju.
Podrobnejša določila o delu upravnega odbora so lahko predpisana v Poslovniku o delu upravnega
odbora.

Nadzorni odbor
29. člen
Nadzorni odbor je sestavljen iz petih članov, ki jih izvoli zbor članov. Člani izmed sebe izvolijo
predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani drugih organov družine, lahko pa
sodelujejo na njihovih sejah brez pravice odločanja.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so na seji prisotni vsaj trije člani. Veljavne sklepe sprejema z večino
glasov navzočih članov.

Nadzorni odbor:
• spremlja finančno in materialno poslovanje družine,
• spremlja delo vseh organov družine in izvajanje sklepov zbora članov,
• opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem družine, nad finančnim in materialnim
poslovanjem družine in še zlasti ugotavlja ali so poslovne knjige vodene primerno in ali so
presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene in cilje oziroma za opravljanje nepridobitne
dejavnosti družine,
• obravnava pripombe ali ugovore na finančno poslovanje družine ali sklepe zbora članov,
• pripravi poročilo o svojem delu in ugotovitvah za zbor članov

Disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče
30. člen
Družina ima disciplinskega tožilca in njegovega namestnika, ki disciplinskemu sodišču pripravljata
predloge za disciplinski postopek. Disciplinsko sodišče sestavljajo trije člani in dva namestnika. Člani
izmed sebe izvolijo predsednika.

31. člen
Disciplinsko sodišče vodi disciplinski postopek v mejah predloga disciplinskega tožilca in izreka
predpisane kazni za disciplinske prestopke na 1. stopnji v tričlanskem senatu. Veljavne sklepe sprejema
z večino glasov.
Zoper sklep disciplinskega sodišča ima prizadeti pravico pritožbe na upravni odbor družine.

32. člen
Disciplinski postopek se vodi v skladu z določbami Pravilnika o disciplinskem postopku družine.

33. člen
Disciplinske kršitve so:
• kršitve določb statuta in drugih aktov družine,
• nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v družini,
• neizpolnjevanje sklepov organov družine,
• izvajanje športnega ribolova v nasprotju z veljavnimi predpisi,
• kršitev pogodbe o delu,
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu družine

Disciplinske kazni so:
• opomin,
• javni opomin,
• denarno kazen v višini od 2 krat-ne do 6 krat-ne cene dnevne ribolovne dovolilnice za belo ribo,
• prepoved ribolova od enega do treh let,
• izključitev iz članstva,
• prekinitev pogodbe o delu.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

34. člen
Premoženje družine sestavljajo nepremičnine in premične stvari, materialne pravice, denarna in druga
sredstva, ki jih družina pridobi s članarino, darili in volili, prispevki donatorjev in sponzorjev,
iz javnih sredstev, z opravljanjem dejavnosti družine in drugih virov. .
Družina razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom svojega dela in z letnim finančnim
načrtom, ki ju sprejme zbor članov. Na rednem zboru člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo letno
finančno poročilo družine.
Če družina pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti
izključno za izvajanje dejavnosti in doseganje ciljev, ki so opredeljeni v sedmem in osmem členu tega
statuta.
Družina premoženja ne sme deliti med svoje člane.

35. člen
Finančno in materialno poslovanje vodi družina v skladu z računovodskimi standardi za društva. Za
razmejevanje med nepridobitno in pridobitno dejavnostjo se uporablja izračun odbitnega deleža na
podlagi določil ZZDV-1.
Letno poročilo mora družina v predpisanih rokih predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne
evidence in storitve (AJPES), obračun davka od dohodka pravnih oseb pa na Davčno upravo republike
Slovenije (DURS).
Natančnejši način poslovanja se določi s posebnim pravilnikom.

36. člen
Finančno poslovanje je javno. Vsak član družine ima pravico vpogleda v dokumentacijo o finančno
materialnem poslovanju družine.
Nadzor nad finančno materialnim poslovanjem izvaja nadzorni odbor družine.
Upravni odbor družine odloči ali bo finančno poslovanje vodila družina sama s svojimi člani, ali pa bo to
pogodbeno opravljal finančno-računovodski servis.

37. člen
Nepremično premoženje lahko družina kupi ali odsvoji le na podlagi sklepa zbora članov, premično
premoženje pa po sklepu upravnega odbora družine.

VI. JAVNOST DELA
38. člen
Družina zagotavlja javnost svojega dela:
• z objavami na oglasnih deskah v prostorih družine,
• z javnostjo sej njenih organov,
• s pravico vpogleda članov v zapisnike organov družine,
• z objavami na svojih spletnih straneh,
• z objavami v glasilu Ribič in na spletnih straneh zvez, v katere se združuje,

• z dostavljanjem statističnih poročil in računovodskih izkazov pristojnim državnim organom.

Širšo javnost obvešča družina z objavami v sredstvih javnega obveščanja.
Za zagotavljanje javnosti dela in dajanje točnih podatkov in informacij o delu družine je pristojen in
odgovoren predsednik družine.

VII. PODELJEVANJE PRIZNANJ
39. člen
Poleg priznanj, ki jih družina podeljuje ali predlaga v skladu s Pravilnikom o priznanjih Ribiške zveze
Slovenije, lahko družina članom, zunanjim institucijam in posameznikom za prispevke k delu in razvoju
družine podeljuje tudi druga priznanja. Posamezna priznanja in način podeljevanja teh ureja poseben
pravilnik, ki ga sprejme zbor članov. Med tovrstna priznanja sodita tudi dodelitev statusa častnega in
zaslužnega člana.

VIII. NAČIN SPREJEMANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA
40. člen
Pobudo za spremembo ali dopolnitev statuta lahko da 15 % članov, ali posamezen organ družine.
Postopek za začetek sprememb in dopolnitev statuta oziroma za sprejem novega statuta se začne na
podlagi sklepa zbora članov, ki istočasno opredeli tudi vprašanja, katera je potrebno proučiti.

IX. PRENEHANJE DRUŽINE
41. člen
Družina preneha:
•po volji članov s sklepom zbora članov,
•s spojitvijo z drugo ali pripojitvijo k drugi družini,
•s stečajem,
•na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,
• po samem zakonu.

Če družina preneha s sklepom zbora članov, se v sklepu določi po dejavnosti sorodno društvo,
ustanova, zavod ali druga nepridobitna pravna oseba, na katero se po poravnavi vseh obveznosti
prenese premoženje.
Če takega društva ali ustanove ni, se premoženje prenese na Občino Laško, proračunska sredstva pa
se vrnejo proračunu.
Nadzorni odbor za odločanje o prenehanju na zboru članov pripravi poročilo o razpolaganju s
premoženjem družine, iz katerega je razviden obseg sredstev in drugega premoženja družine, način
poravnave vseh obveznosti družine, višina neporabljenih javnih sredstev, način njihove vrnitve
proračunu ter način prenosa preostanka premoženja družine na prevzemnika premoženja.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Volitve organov po tem statutu bodo prvič po preteku tekočega mandata sedanjih organov.

43. člen
Pravilniki in drugi akti družine, sprejeti po spremenjenih določilih dosedanjega statuta, se smiselno
uporabljajo do sprejetja novih.
Upravni odbor v enem letu od sprejema tega statuta uskladi vse pravilnike in druge akte družine.
Z izdajo odločbe o vpisu sprememb oziroma čistopisa statuta v register društev pri Upravni enoti Laško
preneha veljati statut, sprejet na občnem zboru dne 27.02.2000.

Predsednik družine:
Marijan Čebela